The Basic Principles Of Muzej
The Basic Principles Of Muzej
Blog Article
Louvre leta 1853 V Franciji je bil prvi javni muzej Louvre v Parizu,[21] odprt leta 1793 med francosko revolucijo, ki je prvič omogočil brezplačen dostop do nekdanjih francoskih kraljevih zbirk za ljudi vseh stanov in statusov. Čudoviti umetniški zakladi, ki jih je skozi stoletja zbirala francoska monarhija, so bili javnosti dostopni tri dni v vsakem décade (ten-dnevna enota, ki je nadomestila teden v francoskem republikanskem koledarju). Conservatoire du muséum national des Arts (konservatorij Nacionalnega muzeja umetnosti) je bil zadolžen za organizacijo Louvra kot nacionalnega javnega muzeja in osrednjega dela načrtovanega nacionalnega muzejskega sistema.
stoletja del novih strategij zahodnih vlad za ustvarjanje državljanstva, ki namesto da bi ga usmerjale prisilne ali zunanje sile, spremlja in ureja svoje lastno ravnanje. Da bi v to strategijo vključili množice, so zasebni prostori muzejev, ki so bili prej omejeni in družbeno izključujoči, postali javni. Kot taki so predmeti in artefakti, zlasti tisti, povezani z visoko kulturo, postali instrumenti za te »nove naloge družbenega upravljanja«.[23] Univerze so postale glavna središča za inovativne raziskave v Združenih državah veliko pred začetkom druge svetovne vojne. Kljub temu muzeji še danes prispevajo nova znanja na svoja področja in še naprej gradijo zbirke, ki so uporabne tako za raziskovanje kot za razstavljanje.[24]
Log carts built away from Wooden while in the south might have both an arched or straight axle. The wagon wheels about the arched axle design and style usually experienced a diameter of about five toes. The straight axle-sort wagon wheels could be around ten toes in diameter.
mogu se primijeniti i dodatni uvjeti. Korištenjem ovog sajta slažete se s uvjetima korištenja i pravilima o privatnosti. Wikipedia® je zaštitni znak neprofitne organizacije Wikimedia Basis, Inc.
Muzej je neprofitna, stalna ustanova koja ne postoji prvenstveno u svrhu privremenih izložbi i koja je otvorena za javnost tokom redovnog radnog vremena i kojom se upravlja u javnom interesu u svrhu, čuvanja, proučavanja, tumačenja, sastavljanja i izlaganja javnosti za poučavanje i uživanje javnosti, predmeta i primjeraka ili obrazovne i kulturne vrijednosti uključujući umjetnički, naučni, historijski i tehnološki materijal.[eight]
Muzealstvo se izvaja v svetu na različne načine, vendar je v razvitih državah cenjen poklic ter imajo tam študij dobro organiziran tudi na višjih in visokih šolah raznih fakultet, vse do diplomske stopnje in doktorata. Na Slovenskem tega še ni, zato se študij izvaja v okviru drugih predmetov kot so arheologija, zgodovina, zgodovina umetnosti, arhitektura, itd. Muzealstvo se tako na Slovenskem ne priznava kot poklic. Najbolj razvite države v muzealstvu so v Evropi Anglija, Nizozemska, Nemčija, najslabše razvite pa vse bivše socialistične države, razen Češke. Muzealstvo zahteva interdisciplinarnost, ker gre za znanja iz raznih področij družboslovja, tehnologije, gradbeništva in umetnosti.
Mestna galerija Franc Riemer (slikarska dela od zgodnje renesanse do danes domačih in tujih avtorjev)
Prirodnjački muzeji u kasnom 19. vijeku su ilustrovali naučnu želju za klasifikacijom života i za tumačenjima svijeta. Svrha je bila prikupljanje svih primjera za svaku oblast znanja za istraživanje i prikaz. Kako su https://maps.app.goo.gl/tnD1VcPpPjtphAH56?g_st=com.google.maps.preview.copy američki koledži rasli u 19. vijeku, razvili su sopstvene zbirke prirodne historije za upotrebu svojih studenata. Do posljednje četvrtine 19. stoljeća, naučna istraživanja na univerzitetima su se pomjerila prema biološkim istraživanjima na ćelijskom nivou, a vrhunska istraživanja su se preselila iz muzeja u univerzitetske laboratorije.[2] Iako se mnogi veliki muzeji, kao što je Smithsonian Establishment, još uvijek poštuju kao istraživački centri, istraživanje više nije glavna svrha većine muzeja.
Posljednjih godina, Dhaka je doživjela golem priljev stanovništva iz raznih dijelova države, što je dovelo do jednog od najbrže rastućih metropolitanskih područja svijeta. Grad privlači i velika stran ulaganja i trgovinu, a svjedoči i osuvremenjivanju prometa i veza, osobito gradskoga metroa i uzdignute gradske željeznice koja je u izgradnji.
Spominska soba Jožeta Lacka (borec za delavske in kmečke pravice, v ptujskem okraju je vodil boj proti okupatorju)
Cutting out mortices James eliminate the mortices in Just about every shaft that has a mallet and chisel. The shafts have been then wanting to acquire the laths. Creating the body on the cart To assemble your body in the cart, James drove the laths to the mortice holes using the back of the hatchet.
Aleksandrijski muzej velja za enega najzgodnejših muzejev na svetu. Čeprav je bil povezan z Aleksandrijsko knjižnico, ni jasno, ali je bil muzej v drugi stavbi kot knjižnica ali je bil del knjižničnega kompleksa. Medtem ko je bilo o muzeju malo znanega, je bil navdih za muzeje v obdobju zgodnje renesanse. Kraljeve palače so delovale tudi kot nekakšen muzej, opremljen z umetnostjo in predmeti z osvojenih ozemelj ter darili veleposlanikov iz drugih kraljestev, kar je vladarju omogočalo, da je zbrane zbirke razkazoval gostom in gostujočim dostojanstvenikom.[eleven]
Zbirka je vključevala starinske kovance, knjige, gravure, geološke vzorce in zoološke primerke – eden izmed njih je bilo nagačeno truplo zadnjega dodoja, ki so ga kdaj videli v Evropi; toda leta 1755 so nagačenega dodoja tako pojedli molji, da so ga uničili, razen glave in enega kremplja. Muzej so odprli 24. maja 1683, prvi skrbnik pa je bil naravoslovec Robert Plot. Prvo stavbo, ki je postala znana kot Previous Ashmolean, včasih pripisujejo siru Christopherju Wrenu ali Thomasu Woodu.[twenty]
Japonska se je prvič srečala z zahodnimi muzejskimi ustanovami, ko je sodelovala na evropskih svetovnih sejmih v 1860-ih. Britanski muzej je eden od njihovih delegatov opisal kot 'hakubutsukan' ('Hellošo obsežnih stvari') – to je sčasoma postalo sprejeto kot enakovredna beseda za 'muzej' na Japonskem in Kitajskem.[22]